I swear to the Jedi order that not two days ago we had to dress almost for winter (well us not the Bayreuthians who are dressing like it is summer since March). Not in my wildest imagination could I expect that I should dress the kids any different today. The moment we stepped out all dressed for 10 degrees, Mojca and I started sweating (Ambrož takes longer to sweat), so we started undressing all of our four layers of clothing. This time the German weather forecast was dead on – 25 degrees and a blazing sun all day.

Why wait for summer we said and we gave it all we had. First we took of our shoes.

DSCN5518

Then we found some water to play with (in Bayreuth that is not hard to do).

DSCN5502 DSCN5503 DSCN5504

When that wasn`t enough, we decided to go but naked.

DSCN5528 DSCN5533 DSCN5546

But the last one I rushed into too carelessly because I didn`t bring any change of clothes. So soon the kids were crying next to me on a sunny bench (crying because they wanted to go back in the water), drying of the wet clothes, so we could go back home.

Can`t wait for summer to begin, but I do hope the weather won`t be so unpredictable as the last two weeks (we had hail, rain, scorching sun, winds that damaged trees in one day so help me the force). I am just happy the circumstances are not nearly as bad as in Serbia and Bosnia – but I can`t but feel proud to read that Slovenians and even Croatians are helping their Balkan brothers in the time of need.

Ko Slovenci ponorijo ob prvem soncu:

Prisežem na Jedije, da smo se še pred dvema dnevoma oblačili za zimo (to pomeni mi, ne Bayreuthčani, ki se oblačijo kot, da je poletje že od marca). Niti v najbolj norih sanjah tako nisem niti pomislil, da bi danes otroke oblekel drugače, ko smo se odpravljali na igrišče. V trenutku, ko smo stopili ven iz bloka, ki je precej hladen, sva začela z Mojco švicati (Ambrož rabi nekaj časa, da zašvica). Zato sem nas v trenutku začel slačiti, tri od naših štirih plasti oblačil. Lahko rečem, da so nemški vremenoslovci tokrat zadeli . bilo je namreč 25 stopinj in žgoče sonce.

Pa smo si rekli, zakaj bi čakali poletje in smo se zagnali v poletna opravila. Najprej smo si sezuli obutve.

 

Potem smo našli vodo za igranje (v Bayreuthu to niti ni tako težko).

 

Ko nam to več ni zadoščalo, smo se kar namočili.

Priznam pa, da smo se pri zadnjem malo zaleteli, ker nisem imel rezervnih oblačil s sabo. Zato sta otroka zelo kmalu sedela zraven mene na klopci pod soncem in jokala (namreč, želela sta nazaj v vodo), ko smo sušili njuna mokra oblačila, da bi lahko odšli domov.

Kar ne morem se v miru dočakati poletja, ampak upam, da poleti vreme ne bo tako nepredvidljivo kot v preteklih dveh tednih (pri sili Jedijev mi lahko verjamete, da smo imeli v enem dnevu točo, dež, sonce, veter, ki je poškodoval drevesa). Sem pa vseeno lahko srečen, da razmere niso bile niti približno podobne tistim v Srbiji in Bosni – ne morem pa se ne počutiti ponosnega, ko berem, da so Slovenci in tudi Hrvati priskočili na pomoč svojim Balkanskim bratom v času stiske.