Well we had to do something. We couldn`t go to the playground because everybody would shunn us because of the chickenpox. So where else does a houseman and his two kids go?! Shopping. Well somebody has to spend the money Paula makes ;).
The first item that caught my eye (actually it was Mojca that saw it) was a Yoga rug. You have to understand that I have been a fan of Star Wars since I was a kid. After the initial reaction that I just have to have this, I paused, thought about it, and decided that she is probably not going to like it.
So we picked out a rug that we came to buy. It is the typical kids rug with streets and houses drawn onto it. Ambrož was so excited that he carried the rug to the car and then to the apartment. It was bigger and almost heavier than him, but he didn`t care. Time flies by so quickly I sometimes forget he is already a big boy.
After we got home we unsuccessfully painted the wall in the kids room with coloured circles (NO pictures are available!!). After that ordeal my little girl surprised me. She made a butterfly out of plaster totally on her own. I wasn`t even watching. After she showed it to me, she said I made this for mom. I admit it, I cried a little, just a tiny bit.
While writing this, Paula is back home. I am glad she is. She has the best influence on kids. She can make them laugh like nobody I have seen. She is The MOM.
Slovenščina sledi:
Yoda, moj veliki fant in metuljček
Nekaj smo morali delati. Nismo mogli na kakšno igrišče, ker bi se nas izogibali zaradi noric. Kam na torej gre gospodinjek in njegova dva otroka?! V nakupe. Nekje pač moramo zapraviti denar, ki ga zasluži Pauli.
Najprej sem opazil (v bistvu je Mojca rekla: “Glej ati, žaba!”) preprogo s sliko Yode. Morate razumeti, da sem oboževalec filmov Star Wars že od otroštva, zato je bila moja prva reakcija, da moram preprogo preprosto kupiti. Potem sem se ustavil, pomislil in zaključil, da Pauli verjetno ne bo všeč.
Zato smo kupili preprogo po katero smo izvorno sploh prišli. Gre za tipično otroško preprogo z narisanimi cestami in hišami. Ambrož je bil nad njo tako navdušen, da jo je nesel prektično sam do avta in nato do stanovanja. Bila je večja in verjetno skoraj tako težka kot on, ampak se ni vdal. Čas mi tako hitro beži, da včasih pozabim, da je že velik fant.
Ko smo prišli domov in smo neuspešno na steno v otroški sobi narisali kroge (slike niso na voljo!), smo se malo igrali s plastelinom. Mojca me je presenetila z lepim metuljem, ki ga je naredila popolnoma sama, brez moje pomoči. Ko mi ga je pokazala, mi je povedala, da je to naredila za mamico. Malo mi je šlo na jok, čiiiiisto malo.
Medtem, ko to pišem, je Pauli že doma. Sem vesel, da se je vrnila. Ona ima najboljši vpliv na otroka. Nihče ju ne more nasmejati tako, kot ju zna ona. Ona je mama z velikim M.





Prekrasno si to napisal, vse skupaj in tisto, Paula je mama z velikim M, pa tudi ti si ati z velikim A…, pa mali, kako vleče tisto preprogo, metuljček Mojčin, prekrasen, sem se že za zajtrk zjokala in srečna, da ste spet skupaj! Hvala za to,da vas lahko tako spremljam!