Again, something short. Again, because of that damned book – it is just too good (what happened to the Onion Knight – I am just barely containing myself from going to Wiki of Ice and Fire).

Just now I was driving from karate practice (I am not entirely sure the sensei isn`t trying to kill me – today`s practice was just over two hours) and on the radio there was this song:

My childhood friend, my best friend, my brother in all but blood, Tine was (is) a music connoisseur. I used to love going to his house, where he always had the best equipment for playing and listening to music, and there we just listened to music for hours, often barely speaking. Sometimes he drove me insane, because he couldn`t just listen to one song, no he often interrupted a song to play another that had something in it or it sounded better – I never really got it, I nodded and listened on. One of the songs that we listened to regularly was Cream I Feel Free and it still rocks. This was a must in our music listening days.

When I heard it today on the radio, it transported me to those times. They were different times, in some aspects better in others not so much, but it was a special time, a time now long by. Then I remembered how I used to sing along to this song, singing it completely wrong because I didn`t entirely understand the lyrics, so I made up my own. Tine used to laugh, but I couldn`t be bothered, I was feeling free. 🙂

Slovenski spomini:

Ponovno bolj na kratko. Ponovno zaradi te preklete knjige – tako je dobra, da sem brez besed (se komaj zadržujem, da ne preberem na internet kaj vse se zgodi).

Pravkar sem se pripeljal iz treninga karateja (na katerem še nisem čisto prepričan, da me trener ne želi ubiti z izčrpavanjem, saj je trening trajal malo več kot dve uri) in sem po radiu v avtu slišal pesem, ki je zgoraj na povezavi.

Moj prijatelj od (iz bi bilo narobe, ker sva še vedno prijatelja) otroštva, moj najboljši prijatelj, praktično moj drugi brat v vsem razen v krvi, je velik poznavalec glasbe. Ko sva bila še otroka, sem užival v dnevih, ko sem šel k njemu na obisk in sva ure in ure poslušala glasbo, saj je imel vedno najboljšo opremo in najboljšo zbirko CD-jev. Med poslušanjem glasbe sva komaj kaj spregovoril, sicer pa besede niti niso bile potrebne. Včasih me je spravil ob živce, ker je vedno prekinjal pesmi na sredini, ker se je ravno spomnil, da ima ena druga pesem nekaj boljšega notri oziroma, da se nekaj bolje sliši – sicer ga nikoli nisem čisto razumel, sem samo prikimal in sva poslušala naprej. Eno od pesmi, ki sva jo poslušala zelo pogosto, je I Feel Free (Počutim se svobodnega) od Cream-a, kip o mojem še vedno zažiga. Ta pesem je bila obvezna v najinih dnevih poslušanja glasbe.

No, ko sem slišal to pesem danes po radiu med potjo domov iz treninga, me je v mislih in občutkih prenesla nazaj v tisti čas, ko sva s Tinetom tako brezskrbno poslušala glasbo. To so bili drugačni časi, v nekaterih pogledih boljši v drugih pa niti ne, vsekakor pa so bili to posebni časi, ki pa so že zdavnaj minili. Potem pa sem se spomnil kako sem pel zraven ob tej pesmi, popolnoma napačno, ker nisem čisto razumel besedila in sem si zato izmislil svojega. Tine se mi je smejal, ampak se nisem pustil motiti, ker sem se počutil svobodnega (I was feeling free).